Travniški morski ježek(Spaerechinus granularis)

To je velik morski ježek, zraste do 15 cm, ima dve barvni možnosti: karapa je vedno vijolična, vendar so igle lahko vijolične ali bele.

Zgoraj je rahlo poravnano ogrinjalo. Živi na vzhodu Atlantskega oceana in v Sredozemskem morju, praviloma na globini 30 metrov, na odprtih območjih pa lahko pade tudi do sto. Raje valove, zaščitene pred valovi, kjer se naseljuje na skalah, prekritih z algami ali gramoznim dnom. Najdemo ga lahko tudi na dnu med goščavi Poseidonije, saj tvorijo prave morske travnike, od koder izvira ime tega morskega ježka.

Za prikrivanje travniškega ježa se pogosto prekrije s koščki trave in drugimi morskimi naplavinami, pri čemer jih drži s sesalnimi lončki, nameščenimi med iglami. Jedo alge. Še posebej ima rada rdeče koralne alge in stebla Poseidonije, nabira pa tudi ostanke mrtvih alg.

Ta jež razmnožuje kadarkoli v letu, vendar je še posebej aktiven spomladi in v začetku poletja. Najdemo ga skupaj z dvema drugim vrstam ježev: morskim ježem z dolgimi iglami ali ježem s krošnjo (Centrostephanus longispinus) in škrlatnim ježem (Paracentrotus lividus). Je plen za trpinčene in sedmerokrake morske zvezde.

Morski ježek s krono

Zaradi majhnega ohišja in zelo dolgih igel, ki dosegajo 30 cm, morski ježek z dolgimi iglami daje vtis iglaste blazine, v katero so zataknjeni klobuki za klobuke.Njegovo drugo ime "jež s krono" se je pojavilo po zaslugi vseh istih igel. Obstajata dve podvrsti te živali. Eden od njih je Centrostephanus l. rubricingulus - razširjen na zahodni obali Atlantskega oceana, območje drugega je Centrostephanus l. Longispinus je vzhodni del Atlantskega oceana in Sredozemskega morja.

Igle vzhodne podvrste so strupene. Imajo različne dolžine, so mobilni in jih jež uporablja za gibanje. V vzhodni podvrsti je karapavec lahko bledo zelen, lumen ali belkast, iglice pa so črtasto vijolične.

Mladoletniki zahodne podvrste imajo rjavo-rdeče trne na lupini lunje, medtem ko imajo odrasli rjavo obrobo na svetlo rjavih trnih ali trni enakomerno temne barve. Ugotovljeno je bilo, da lahko ta podvrsta spreminja barvo glede na čas dneva, ponoči postane skoraj črna in podnevi sivkasto rjava.

Ta vrsta običajno živi na globini od štirideset do dvesto deset metrov. Najdemo ga na algah in odmrlih koralah, praktično ni na živih koralnih gomoljih. Morda zato, ker ni alg in morda zato, ker plenilske ribe jedo mlade posameznike. Verjetno je ta vrsta vsejeda. Njegova glavna hrana so rdeče alge, če pa ta hrana ni na voljo, lahko jež jedo majhne nevretenčarje. Ker je zelo lačen, lahko celo napade morsko zvezdo.

Morsko vijolični jež (Paracentrotus lividus)

Živi na zahodnih obalah Evrope in Afrike ter v Sredozemskem morju na globini od nič do trideset metrov. Ima sploščeno lupino zelenkaste barve s premerom približno sedem centimetrov s trni škrlatne barve. Lahko pa pridejo tudi druge barve od temno rjave do oljčne.Prehranjuje se z algami, raje živi na trdnih podlagah in se trudi, da ne bi zašel na peščeno dno. Toda včasih ježo lahko najdemo na samotni skali, ki raste iz peščenega dna. Ta vrsta je precej odporna na onesnaževanje z organskimi snovmi in dobesedno cveti v bližini iztokov kanalizacijskega sistema v morje.

Je plen za več vrst rib, pajkovih rakov in bodičaste morske zvezde. Kaviar škrlatnega ježa je užiten in velja za poslastico.

Kljub temu, da ježi sami ne ugriznejo, lahko nesterilna igla, ki ugrizne v telo, povzroči vnetje, zato je treba pri ravnanju z ježi biti previdni.