Eksoplanet z "zanimivim" imenom LHS 3844b je zelo podoben Zemlji, tesno se vrti okoli svoje zvezde. Razlika je le v tem, da atmosfere sploh ni.
Naša Galaksija ima veliko zvezdovih teles relativno visoke gostote, ki krožijo okoli zvezd. Teoretično naj bi jih bilo več milijard in mnogi od njih imajo pogoje za razvoj zapletenega življenja.
Toda poleg trdne površine morajo imeti vzdušje. Samo dvojček Zemlje - planet LHS 3844b - nima. Njegova velikost je skoraj tretjino večja od zemlje. Predmet se vrti okoli zvezde, veliko bolj zatemnjen kot naše Sonce. Planet v popolni revoluciji v orbiti opravi v samo 11 dneh, kar kaže, da se nahaja zelo blizu svojega sonca. Izračuni kažejo, da se mora planet kljub zatemnitvi matične zvezde segrevati in dobro prižgati. K nastanku življenja bi morali prispevati razmeroma visoka temperatura in dobre svetlobne razmere.
Skoraj enourna opažanja vesoljskega teleskopa kažejo, da planet očitno sploh nima zračne lupine. To potrjuje astronom Laura Kreidberg v svojem članku v prestižni britanski znanstveni reviji Nature.
Dolgo časa podatki, pridobljeni s teleskopom, niso bili kombinirani z nobenim modelom, ki je obstajal v astronomiji. Navsezadnje niso ustrezali atmosferi, kjer je na Zemlji prevladujoč delež ogljikovega dioksida ali dušika.
Študije kažejo, da če je na obravnavanem eksoplanetu ozračje, potem je zelo redko - ne gostejše od marsovskega. Prisotnost ostankov zračne ovojnice spet ni v korelaciji s tako velikim vesoljskim objektom, saj planeti nimajo atmosfere, veliko manjše od Zemlje tako v masi kot v količini.
Medtem podatki teleskopa kažejo, da je planet LHS 3844b kamnita brezživna puščava, podobna Merkuru. In četudi bi prebivalec Zemlje hotel obiskati ta planet, bi bila razmeroma zatemnjena zvezda, ki sije na nebu kot velikanska krogla, smrtno nevarna. Močno kozmično in sevalno sevanje, sončni veter in pretok velikega števila nabitih delcev bi takoj ubili celo zarodke življenja, za seboj bi pustili gole kamne.