Ameriški znanstveniki so ugotovili, da proces univerzalne prebave hrane prispeva k preživetju v težkih naravnih pogojih na ravni zapletenih vedenjskih reakcij.
Za delovanje možganov potrebuje veliko sredstev. Zahvaljujoč temu telo dobi edinstveno priložnost, da se prilagodi težkim življenjskim razmeram, prilagaja se jim. Ko nekatera bitja ne le umrejo, ampak popolnoma izumrejo, druga ne dobijo le priložnosti, da se prilagodijo težkim življenjskim razmeram, temveč se tudi razvijajo. Obstajajo vrste živih bitij, ki jim za preživetje ni treba uporabljati zapletenih možganskih aktivnosti.
Znanstveniki z univerze v Washingtonu (St. Louis) so za raziskave uporabili več kot 2 tisoč pernate podvrste. Zahvaljujoč temu so lahko ugotovili obstoj alternativne strategije, ki temelji na razmerju telesnih velikosti ptic in njihove sposobnosti preživetja.
Ugotovljeno je bilo, da biologi uporabljajo pernate, majhne teže in kratkodlake živali, ki uporabljajo vedenjske mehanizme. Svoje vedenje popolnoma prilagodijo iskanju novih virov, ki jim omogočajo preživetje. Takšne ptice imajo večkrat več sive snovi kot ptice z veliko težo in dolgim telesom.
Množične ptice svoje upanje polagajo na dolgo črevo, ki ima sposobnost prebave večje količine hrane različnega izvora. Prav tako pomembno je dejstvo, da to pticam omogoča močno in zdravo potomstvo.
Znanstveniki so tudi dokazali, da v težkih podnebnih razmerah pernate ptice, pri katerih so velikost telesa in možganov povprečne, umrejo ali se preselijo v nove kraje bivanja. Živa bitja, ki živijo na ozemlju Antarktike in Arktike, so se uveljavila kot posamezniki, ki so že zgodaj napredovali v zapletanju procesa prebave in vedenjskih reakcij.