![](http://nationalgreenhighway.org/img/kipm-2020/1033/image_ax6gkqrzKC91qqgchy390d.jpg)
Vsi otroci imajo popolnoma drugačen temperament in značaj. Seveda vsi starši želijo, da je njihov otrok potrpežljiv, miren, priden.
Obstaja nekaj nasvetov, ki bodo pomagali spremeniti otrokov značaj na bolje.
Pozor
Najprej bi morali starši razumeti, da bodo morali skoraj ves svoj čas posvetiti otroku od rojstva. Ne pustite, da otrokovi hobiji minejo sami od sebe. To bo neizogibno privedlo do tega, da bo imel nedostojne hobije, dvomljive prijatelje. Poleg tega se lik lika poslabša, oddalji se od staršev, postane skriven, živčen, agresiven. Običajno nemir pri otroku se začne manifestirati že od malih nog.
Tak otrok izstopa iz ozadja svojih vrstnikov: ponavadi je to najbolj aktiven otrok, ki težko dolgo dela eno stvar. Hitro se utrudi, izgubi zanimanje za temo, ima nizko koncentracijo pozornosti. Seveda bo tak značaj močno vplival na otrokovo uspešnost. Pomembno je, da začnete prilagajati značaj otroka čim prej. V predšolski dobi se otroke lažje vzgaja kot šolarje.
Kaj storiti?
Najprej bi morali začeti tako, da poskušate otroku pritegniti pozornost čim dlje. Otroku lahko damo svetle igrače in pokažemo, kako se z njimi igra. Starejše otroke lahko spodbudimo k ustvarjalnosti.Za pomoč pri vzgoji otroka lahko modeliranje, risanje, vezenje. Imajo pomirjujoč učinek na otroka. Če je otrok dolgo časa pozoren na kateri koli poklic, potem se je vredno igrati z njim. Pomembno je vzbuditi otrokovo zanimanje za dejavnost. Velikega pomena je disciplina.
Ne dovolite, da vaš otrok raztrese igrače za seboj. Otroku je treba nežno razložiti, da če noče pospravljati za seboj, potem naj ne začne ničesar početi. Zaželeno je, da otrok začne nekaj zavestno, točno ve, kaj mora narediti in kakšen bo rezultat, in ne po zgledu drugih otrok ali podleže bežni skušnjavi. Pomembno je, da starši otroku razložijo, zakaj ne smejo zadeve zapustiti na pol. Dobro je, če obstaja priložnost, da na primer najdete dober primer iz resničnega življenja, na primer za primer bolj uspešnega otroka.
Ne smemo pozabiti pohvaliti nemirnega otroka za njegove uspehe in tudi najmanjše dosežke. Pomembno je, da se z otrokom veliko pogovarja, medtem ko se ukvarja s kakšnim pomembnim poslom. Otrok naj pove, kaj zdaj počne in kaj želi s svojimi dejanji doseči.
Če bo otrok odnehal, ga je pomembno motivirati, da konča, in ugoditi sebi in drugim z dobrim rezultatom. Ni potrebno, da otroka silijo, da počne, česar noče, ali da od njega zahteva, da več ur mirno sedi. Vsak otrok je individualen in zahteva skrben pristop.